|
IZDAJA KARTIC NA TEMO ŽENSKE IN NJIHOV ODNOS DO TELESA
V letu 2003 smo v okviru projekta »Body imidž« izdale tudi serijo kartic, ki na
izviren način spodbujajo ženske k razmisleku o njihovem odnosu do lastnega
telesa. Ta tematika je sicer kompleksna, glavno sporočilo kartic pa je, da naj
bi ženske delale na tem, da vzljubijo svoje telo takšno, kakršno je. Upamo, da
so kartice vsaj mali protiudarec siceršnji večini sporočil za ženske iz
medijev: da je vitkost vir sreče. Seveda je to iluzija, od katere kujejo
dobičke mnoge veje industrije, ženske pa zaradi nje »boli glava«. Prav zaradi
tega se bomo še nadalje trudile razbijati stereotipe in spodbujati ženske k
temu, da imajo boljši odnos do lastnega telesa.
Kartice
lahko dobite na Ženski svetovalnici ali na določenih točkah po Sloveniji.
Vesele pa bomo tudi, če nam boste pomagali zbrati sredstva za njihov ponatis.
1. NACIONALNA KONFERENCA O MOTNJAH HRANJENJA ZA BLIŽNJE
je potekala v soboto, 26. jan. 2002 v dvorani občine Bežigrad, Ljubljana.
Program je potekal preko celega dne, udeležencev pa je bilo preko 150.
Za finančno podporo pri izvedbi konference se zahvaljujemo Službi vlade za
Evropske zadeve in MOL – Mestni občini Ljubljana.
ZAKAJ
KONFERENCA?
Zato, ker smo iz izkušenj pri našem delu pogosto opazile, da bližnji občutijo
precejšnjo stisko, ko jih skrbi za nekoga z motnjo hranjenja. Pogosto ne dobijo
niti osnovnih informacij, kaj so motnje hranjenja, niti kako pomagati, kaj
reči, katerih stavkov se je bolje izogibati v stikih z osebo, ki trpi za motnjo
hranjenja. Prevečkrat so bližnji v različnih službah »prezrta skupina«
uporabnikov, ki se jih odpravi na hitro, češ da je treba pomagati le tistemu z
motnjo hranjenja.
KOMU JE BILA NAMENJENA?
bližnjim – svojcem, staršem, drugim sorodnikom, prijateljem, partnerjem,
sodelavcem in drugim, ki jih skrbi za nekoga z motnjo hranjenja. Tudi bližnji
so lahko v precejšnji stiski, ker ne razumejo, kaj so motnje hranjenja, kaj
točno se dogaja z osebo z motnjo hranjenja, ne vedo kako pomagati, spodbuditi
osebo, da sama poišče pomoč… Pogosto se bližnji zapletejo v bitke in
prepričevanja s hčerko ali prijateljico, ki pa nobeni strani ne prinašajo
zadovoljstva.
Zaradi naštetega je bila konferenca
priložnost, da svojci dobijo osnovne informacije o motnjah hranjenja, o tem,
zakaj je okrevanje ponavadi dolgotrajen proces, da izvedo kako lahko pomagajo
bližnji osebi z motnjo hranjenja, kam vse se lahko obrnejo po pomoč. Obenem so
lahko udeleženci postavljali vprašanja, dobili ustrezne naslove, se tudi
pogovorili tako v popoldanskih manjših skupinah kot tudi med odmori.
KDO VSE SO BILI » NASTOPAJOČI« NA KONFERENCI?
GILL TODD - je psihiatrična med. sestra in od leta 1993 glavna sestra na
oddelku za zdravljenje motenj hranjenja priznane londonske bolnišnice Maudsley
Hospital.
KAY GAVAN - je dipl. soc. delavka, prav
tako na odelku Maudsley Hospital. Veliko je naredila tudi za to, da je bila
ustanovljena stanovanjska skupina za tiste, ki so jih odpustili iz bolnice.
Obe imata več kot 10-letne izkušnje z delom na oddelku Psihiatrične bolnice v
Londonu, kjer se ukvarjajo s pomočjo izključno težje obolelim za motnjami
hranjenja. Delata tako z osebami z motnjami hranjenja kot tudi s svojci. Na
konferenci sta spregovorili o komunikacij s tako osebo (na kaj moramo biti
pozorni, kako narediti komunikacjijo čimbolj jasno) ter o motivaciji.
Dr. MARIJA BRECELJ Anderluh - psihiatrinja, ki se je za svoje delo na
področju terapije oseb z motnjami hranjenja izpopolnjevala tudi na ugledni
angleški bolnici Maudsley Hospital. Zaposlena je na Univerzitetni psihiatrični
bolnici Ljubljana in sodeluje tudi pri Evropski raziskavi o motnjah hranjenja.
Na konferenci je govorila o tem, kaj motnje hranjenja so, katere stiske se
navadno skrivajo za kaosom okoli hrane, o dejavnikih, ki sovplivajo na razvoj
motenj hranjenja in možnih posledicah…
dr. KARIN SERNEC - dela na področju psihiatrije že od leta 1994, od leta 1999 pa je vodja
oddelka za zdravljenje motenj hranjenja na Kliničnem oddelku za mentalno
zdravje v Ljubljani, vseskozi pa izvaja tudi terapevtsko delo. Na konferenci je
predstavila delo oddelka.
Prof. META KRAMAR - je
klin. psihologinja s kar 30 leti delovnih izkušenj na področju psihoterapije.
Več kot 10 let že dela prav z osebami, ki trpijo za motnjami hranjenja, tako v
skupinah kot individualno. Odkar je v pokoju, vodi skupino za ženske z bulimijo
na Ženski svetovalnici. Njen prispevek na konferenci je govoril o psiholoških
stiskah, ki jih doživljajo bližnji, ko želijo biti v oporo.
ANA TRIVIČ - HROMC - je dipl. soc. del., ki dela na Zavodu za
psihosocialno pomoč z umetnostjo. Na področju motenj hranjenja je aktivna od
leta 1996. Od l. 99 razvija in vodi Motivacijski gibno plesni program za
otroke, mladostnike in odrasle. Poleg tega izvaja tudi svetovanje - tako za
osebe z motnjami hranjenja kot tudi svojce. Na konferenci je predstavila primer
dekleta, ki je s pomočjo sodelovanja v skupini uredilo svojo motnjo hranjenja.
ANA ZIHERL – je dipl. soc. del., ki dela v Ženski svetovalnici na
področju motenj hranjenja vse od leta 1994. Poleg vodenja skupin izvaja tudi
svetovalno delo, predavanja, uvajanje novih sodelavk, občasno s pomočjo
sodelavk skrbi za izdajo letakov in člankov na temo motenj hranjenja. Od leta
1998 dela tudi bližnjimi – jim nudi pomoč preko svetovanj, jih spodbuja za delo
v skupini, v jun. 2001 pa je na konferenci za bližnje v Londonu dobila idejo za
tovrsten dogodek tudi v Sloveniji. Na konferenci je govorila o tem, zakaj je
okrevanje tako dolgotrajen proces.
Poleg naštetih so na konferenci spregovorili o svojih izkušnjah tudi svojci in
same ženske, ki so nekoč trpele za motnjo hranjenja.
|
