Motnje hranjenja in nosečnost

NOSEČNOST IN MOTNJE HRANJENJA

Na Ženski svetovalnici se že 17 let ukvarjamo s problematiko motenj hranjenja. Ker se pojavljajo vprašanja v zvezi z nosečnostjo in motnjami hranjenja, smo oblikovale letak, ki je pred vami.

Svetujemo pa vam, da se glede podrobnosti, ki vas zanimajo v vašem primeru, pogovorite tudi z vašim osebnim zdravnikom in ginekologom.

Naj v začetku poudarimo, da je po našem prepričanju, nosečnost velika odgovornost. Na nadaljnje življenje »vpletenih« ima lahko predvsem pozitiven vpliv, ali pa prinese precej zapletov in obremenitev, sploh če se okrevanje še ni začelo oz. se zelo zatika na poti okrevanja. Kajti – če ne zmorete poskrbeti za sebe in za svoje telo, vas lahko nosečnost prehudo izčrpa, materinstvo pa preplavi s strahovi in skrbmi okoli hranjenja in teže otroka. Seveda je materinstvo tudi za posameznico z motnjo hranjenja lepa izkušnja, še toliko bolj, če zna poiskati podporo zase.

Dobro si je tudi razjasniti vprašanje, zakaj imeti otroka. Če se s tem le izmikate življenju, si boste dodale dodatno breme. Sicer pa, če ste že precej uspešno na poti okrevanja, če znate poiskati podporo zase in je partnerstvo stabilno, ste na odlični poti, da je vaša nosečnost, kljub težavam s hrano, prijetna izkušnja.

***

1. Imam motnjo hranjenja. Ali bom lahko kljub temu lahko imela otroke?

Lahko, je pa večja verjetnost, da boste imeli težave z zanositvijo ali nosečnostjo. Bolj, ko je vaša prehrana zdrava in bližje, ko ste zdravi telesni teži, več možnosti imate, da bosta oba z novorojenčkom zdrava. Ob tem je zelo pomemben vaš napredek v procesu okrevanja od motnje hranjenja – če tega (še) ni, je priporočljivo počakati z nosečnostjo.

2. Ali lahko škodujem dojenčku, če zanosim v času okrevanja od motnje?

Lahko da bo vse v redu, lahko pa se pojavijo zapleti, sploh če je že sicer vaše zdravje bolj šibko. Stopnja splavov pri ženskah z motnjami hranjenja je višja kot sicer. Obstaja tudi nevarnost, da rodite pred rokom ali da pride do različnih zdravstvenih zapletov pri zarodku. Pri porodu lahko pride do poškodb, takoj po porodu pa ima lahko otrok težave z dihanjem, ali je podhlajen. Povečana je tudi smrtna nevarnost zadnje tri mesece nosečnosti in en mesec po porodu. Nekaj nevarnosti je tudi za zdravje mamice, npr. sladkorna, motnje v delovanju ledvic, jeter ali srca. K zmanjšanju zapletov in obsegu posledic pripomorete že s tem, da se tega zavedate, poskrbite zase in poiščete podporo pri drugih.

3. Ali si lahko škodujem, če imam otroka preden okrevam?

Lahko da bo nosečnost v dobi s še prisotno motnjo hranjenja bolj naporna. Otrok se bo hranil iz vaših zalog in če jih ne preskrbite, se vaše telo lahko preveč izčrpa, zaradi izčrpanosti pa imate več možnosti za depresijo. Ob tem se namreč poveča spopadanje tako s fizičnimi kot psihičnimi zahtevami nosečnosti. Lahko vam zmanjka občutka nadzora nad lastnim življenjem, kar zna povečati vašo stisko s hrano.

4. Če se bo dojenček rodil zdrav, ali bo kasneje vse v redu z njim?

Dojenčki, ki se rodijo materam z motnjami hranjenja so pogosteje počasnejši v razvoju. Fizično so lahko manjši, lahko zaostajajo za vrstniki tudi čustveno, v smislu izražanja ali obvladovanja čustev in v smeri razvoja socialnih spretnosti – npr. sobivanje z vrstniki. Ne glede na začetno stanje, pa ima otrok vse možnosti, da se ob ustreznemu ravnanju z njegovo »občutljivostjo« razvije v zdravega in polnomočnega otroka in kasneje mladostnika. Ob tem je zopet pomembna podpora vam pri skrbi za dojenčka, ter pomoč, da se lažje soočate s situacijo.

5. Vsega tega okrevanja imam že dosti in včasih si želim, da z njim sploh nikoli ne bi začela. Ali lahko sploh še kaj poslabšam, če poskusim imeti otroka?

Obstaja nevarnost, da bi postali depresivni ali besni zaradi pridobljenih kilogramov. Lahko bi se počutili tako zelo brez nadzora nad svojim življenjem in svojim telesom, da bi poskušali škodovati sebi ali nerojenemu otroku, ali pa bi bili v skrbeh oz. bi se počutili krivi glede škode, ki bi jo lahko prizadeli otroku.
Morda bi želeli pokazati ljudem, da ste skrbna mati in bi otroka prekomerno hranili, ali pa bi ga hranili premalo. V družini, v kateri en član trpi za motnjami hranjenja, se največkrat vsi družinski člani precej ubadajo s hrano. Ta vzorec bi se lahko nadaljeval tudi pri vašem otroku.

6. Moje stanje je vedno slabše, ampak čutim, da imam veliko ljubezni. Mislim, da bi bila dobra mati. Če bi imela otroka, bi pozabila na motnjo hranjenja.

Materinstvo, poleg opevanih lepih občutkov, prinese tudi določene napore. Če niste dovolj močne v svojem okrevanju, se lahko zgodi, da se spet »zaplete s hrano«.
Veliko bolje je, če najprej spoznate bolj zdrave in uspešne načine obvladovanja stresnih situacij ter spopadanja s problemi in jih začnete uporabljati, šele kasneje pa se odločate za otroka. Kot ženska, ki ima motnjo hranjenja, lahko svojim otrokom sporoča, da se svet vrti okrog videza. Kar pomeni, da bo lahko vaša hčerka tudi trpela za motnjo hranjenja, sin pa bo lahko prepričanja, da je ženskam najpomembnejša stvar v življenju teža.
Čutenje in širjenje ljubezni ni napačno, napačno pa je, če s tem želite nekaj drugega pozabiti. Pomembno je namreč, da se najprej naučite ljubezni do sebe, ter ste iskreni do tega kar se vam dogaja.

7. Mislim, da bi mi otrok predstavljal motivacijo, ki jo potrebujem za okrevanje. Kljub temu, da je misel na pridobljeno težo strašljiva, mislim da bi v nosečnosti uživala. Kaj lahko storim za to da dam sebi in otroku najboljše možnosti?

Z materinstvom vaše težave v zvezi z motnjami hranjenja ne bodo preprosto izginile. Motivacijo za okrevanje je nujno poiskati drugje, saj nosečnost in otrok predstavljata veliko sprememb, obremenitev in novih zahtev za bodočo mater, ne samo veselja. Nekaterim ženskam uspe skrbeti za otroka, druge pa doživljajo neizmeren strah, ko začne njihov trebuh rasti. Zato je pomembno, da o materinstvu razmislite vnaprej.  Če se da, naj bo okrevanje od motnje hranjenja uspešno že pred nosečnostjo. Sicer pa je nujno poiskati podporo tako med nosečnostjo kot tudi v času materinstva.