Ljubljana, 12.3.2010:  Zveza za nenasilje (Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi, Društvo SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, Društvo za nenasilno komunikacijo in Društvo Ženska svetovalnica) in Sekcija za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije pri Socialni zbornici Slovenije opozarjata, da eden izmed moških, pred katerim je partnerka z otrokoma pobegnila v varno hišo, iz maščevanja grozi z razkritjem lokacije več varnih hiš v Sloveniji.
V zadnjem času opažamo povečano zanimanje medijev za domnevne zlorabe varnih hiš s strani žensk, ki naj ne bi bile žrtve nasilja in naj bi v varne hiše odšle, da bi tako pridobile določene ugodnosti. Opozarjamo, da je bivanje v varni hiši zadnji izhod v sili za tiste žrtve nasilja v družini, ki za svoj umik pred storilcem ne vidijo nobene druge možnosti. Žrtve nasilja se  - strokovnim mnenjem navkljub - odhoda v varno hišo po navadi branijo in raje več let tiho trpijo. Odhod v varno hišo je za za žrtev težka odločitev.
Varna hiša je tog sistem s številnimi pravili, ki morajo veljati, da se ogroženim stanovalkam in njihovim otrokom zagotovi vsaj minimalna varnost. Večina žrtev pride v varno hišo po letih in desetletjih psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja s strani svojih partnerjev, bivših partnerjev, očetov, ker se bojijo za svoje življenje in življenje svojih otrok, če jih imajo. Če bi lahko, bi veliko raje ostale doma in prav bi bilo tako. Od doma bi moral storilec, ne žrtev. Če pa država s svojimi institucijami in ukrepi žrtvi varnosti v lastnem domu ne zmore zagotoviti, ji mora zagotoviti vsaj varno nastanitev drugje.
Večina storilcev nasilja zanika, da so kdajkoli izvajali nasilje v družini ali pa ga poskušajo zmanjševati (ni bilo tako hudo, ona pretirava) in opravičevati (ona je izzivala, takrat sem pač pil). Včasih pa se pojavi storilec, ki grozi tako ženski, ki je pred njim pobegnila, kot tudi njeni družini, prijateljicam in prijateljem ter strokovnim delavkam v varnih hišah. V zadnjem času imamo opravka s storilcem, ki grozi, da bo zaradi maščevanja javno razkril lokacije dveh varnih hiš Društva za nenasilno komunikacijo, kar ogroža vse stanovalke teh dveh hiš in njihove otroke.
Storilec v ta namen kontaktira različne institucije in medije. Predstavlja jim povsem lažno zgodbo, v kateri je on žrtev svoje bivše partnerke in nevladne organizacije, ki ji je pomagala. Odgovornosti za svoja nasilna dejanja ni pripravljen prevzeti, nasilje v celoti zanika. V svojih izjavah je prepričljiv, iznajdljiv in socialno spreten.
Medije pozivamo, da v skladu z načeli novinarskega kodeksa, pred objavo preverijo vsebino dogajanja tudi pri različnih organizacijah, ki se ukvarjamo s preprečevanjem nasilja v družini in družbi. Nujno je  zaščititi žrtve nasilja v družini, ki so resno ogrožene in se zato skrivajo v varnih hišah ter preprečiti sekundarno viktimizacijo, ki bi jo povzročilo enostransko poročanje medijev o storilčevi verziji dogajanja.
Za dodatne informacije pokličite Katjo Zabukovec Kerin, predsednico Društva za nenasilno komunikacijo na 01/4344-822, drustvo.nenasilje@siol.net .

Čestitka za 8. marec

100 let mednarodnega dneva žensk,
v besedi Dr. Mace Jogan
»v spomin in opomin«

02.3.2010 V Zvezi za nenasilje, ki združuje Društvo Ključ - center za boj proti trgovini z ljudmi, Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, Društvo za nenasilno komunikacijo in Društvo Ženska svetovalnica, ponovno izražamo svojo podporo predlogu Družinskega zakonika, še zlasti v delu, kjer predlog izenačuje pravice istospolnih parov z raznospolnimi pari.

Opozarjamo, da gre pri izenačevanju socialnih, ekonomskih, premoženjskih in drugih pravic in dolžnosti istospolnih življenjskih skupnosti za pravno izenačitev, ki potrebuje številne akcije ozaveščanja strokovne in druge javnosti, da bi lahko doživela tudi dejansko izenačitev in spoštovanje temeljnih človekovih pravic slehernega posameznika in posameznice.

Glede na številne javne pozive k ohranjanju očitno neenakopravnega položaja istospolnih skupnosti izražamo podporo predlagatelju zakona, saj je edini način za doseganje družbene enakopravnosti, odločno poseganje v družbeno klimo in javno mnenje. Javno mnenje je tradicionalno praviloma naklonjeno ohranjanju starih sistemov, ki se jim zdijo varnejši, čeprav so lahko nedemokratični in celo kruti do družbenih skupin z manj moči. Pri uveljavljanju človekovih pravic tako ne moremo čakati na spremembo javnega mnenja, čemur bi sledila sprememba zakona, kot predlagajo mnogi. Prav je, da se spremeni zakon, hkrati pa je potrebno tudi ozaveščanje in izobraževanje o vprašanjih, ki jih zakon ureja.

Predlog ocenjujemo kot izjemno dober in premišljen. Sledi družbeni realnosti pluralizacije družinskih oblik in življenjskih skupnosti, v duhu odločbe ustavnega sodišča celovito odpravlja nedopustno diskriminacijo istospolno usmerjenih, ustrezno odgovarja na izzive sodobne družbe in na težave, ki jih trenutno veljavni ZZZDR povzroča v praksi.

VABILO na predstavitev knjige Na križiščih diskriminacije: Večplastna in intersekcijska diskriminacija avtorja Romana Kuharja. Predstavitev bo v torek, 9. 3. 2010 ob 14. uri v Hostlu Celica na Metelkovi 8 v Ljubljani.