Oblike nasilja in kako jih prepoznati

Namen delavnice je boljše prepoznavanje nasilja, saj se izkazuje, da ljudje dolgo časa nasilje tolerirajo in dopuščajo.

Že sama beseda nasilje je sestavljena iz  ‘na -‘silo’. V slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo razlago  ‘dejaven odnos do koga, značilen po uporabi sile, pritiska’.

Ker je oblik nasilja veliko, odvisno s katerega področja ga preučujemo, smo za okvir vzeli Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008, s popravki 2016, 2017).

Tam je nasilje opredeljeno kot vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (v nadaljnjem besedilu: žrtev) oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok.

Mednarodno znan psihiater dr.Hawkins razlikuje pojma, ki sta medsebojno povezana, a pomenljivo drugačna s tem ko pravi, da moč izhaja iz notranjosti, medtem ko je sila nekaj, kar projiciramo/prenesemo na drugega in vršimo nadzor nad drugim. Temeljno čustvo sile je strah, medtem ko moči vlada ljubezen. Pri doživljanju čustev, ki imajo za skupni imenovalec silo, se počutimo nedejavni, apatični, lahko tudi hiperaktivni. V čustvih moči doživljamo veselje, produktivnost, delo smo sposobni vrhunsko opraviti, brez da bi občutiti stres, navdih in naključja, sinhronosti.

Ne samo, da je nasilje prepovedano, po kazenskem zakoniku je kaznivo. Nasilje je opredeljeno tudi v družinskem zakoniku, zakonih policije, zavezuje nas Istanbulska konvencija, ki smo jo sprejeli 2015, Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini (v pripravi) in druga pravna podlaga.

Poleg oblik so pomembne tudi stopnje in kombinacije nasilja (redkokrat pride le do ene oblike nasilja). V nacionalnem poročilu raziskave o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih avtoric Leskošek, Urek, Zaviršek iz 2009 beremo, da je psihično nasilje navedla skoraj polovica vseh anketirank, fizičnega četrtina, medtem ko spolno in ekonomsko približno sedem procentov.

Najobsežnejša vseevropska raziskava o nasilju nad ženskami iz 2014 Agencije EU za temeljne pravice je med drugim pokazala, da je psihično nasilje enako pogosto kot fizično in da ga doživlja nekje 33 odstotkov vseh anketiranih.

Pri trgovanju z ljudmi je kar 95 procentov žensk in deklet spolno izkoriščanih, podoben delež moških pa ekonomsko. Zanemarjanje in zalezovanje sta prav tako obliki nasilja, medtem ko posebno varstvo pripada otrokom. Zakon o preprečevanju nasilja v družini definira telesno kaznovanje otrok kot vsako fizično, kruto ali ponižujoče kaznovanje otrok oziroma vsako dejanje, namenjeno kaznovanju otrok, ki ima elemente fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja ali zanemarjanja kot vzgojne metode.

Ker se vsaka sprememba začne pri nas samih (seveda, če si jo želimo), je kot eno najhujših oblik nasilja, ena od naših uporabnic imenovala nasilje do sebe, v smislu lastnega govora, mišljenj, dejanj oziroma odsotnost dejanj.

Preberite tudi:

Kako bom pa na starost?

Dolgotrajna oskrba poziva po solidarnosti in pomoči ranljivim ljudem s težavami v duševnem zdravju, hendikepiranim in st

18

Nasilje nad starejšimi je kršenje njihovih temeljnih človekovih pravic

Nasilje nad starejšimi je kršenje temeljnih človekovih pravic. Poglejte si prispevek na spodnji povezavi:

18

MEDNARODNI DNEVI BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI – KAKO POISKATI POT IZ NASILJA?

Ob Mednarodnem dnevu boja proti nasilju 25. novembru vas vabimo na delavnico z naslovom

18

Delavnica – Pravice žensk

Svobodno odločanje o rojstvu otrok je v Sloveniji ustavno zagotovljena pravica in vloga države

8

30. 6. 2021 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1H)

Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1H), ki ga je sprejel Državni zbor

8

Pozitivna komunikacija

Vsi poznamo rek: "Lepa beseda lepo mesto najde." S poznavanjem veščin pozitivnega k

8

ZNAMENJA

V sodelovanju nevladnih organizaciji Društvo Ženska svetovalnica, Društvo za nenasilno ko

8

Pogovor o gibanju “Nisi sama”

Igralka Zvezdana Mlakar se v svoji pogovorni oddaji tokrat pogovarja z igralko Ivo Babić, ki

8

Intervju z dr. Vlasto Jalušič

Vabljeni k poslušanju intervjuja doktorice Vlaste Jalušič, raziskovalke in znanstvene svetnice

8

Komentarji so zaprti.