Stop diktaturi patriarhata!

Preobremenjene

Ženske so v času epidemije še bolj obremenjene s skrbjo za otroke in ostarele starše, delom od doma, gospodinjskim delom in pripravo vseh obrokov dnevno. Hkrati so pod pritiskom zaradi zmanjšanih dohodkov, poleg tega pa vsaka četrta ženska doživlja nasilje. Lahko si predstavljamo resnost teh okoliščin. Revščina med starejšimi pa tudi mlajšimi ženskami je postala pogost argument, da ženske ostajajo v nasilnih odnosih. Zato so vse oblike pomoči in ukrepi več kot na mestu.

Podplačane

Še vedno marsikje velja, da so ženske plačane manj za enako delo od svojih moških kolegov.

Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih žensk v Sloveniji za leto 2019 je znašala 111 evrov manj od povprečne plače moških.

Tveganju revščine so ženske večinoma izpostavljene v večji meri kot moški.

Leta 2019 je bila stopnja tveganja revščine med ženskami 13-odstotna (med moškimi 10,9-odstotna).

V Sloveniji so bile leta 2019 v najtežjem položaju ženske, stare 65 let ali več (z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, jih je živelo 23 %), zlasti tiste, ki so živele same (46,8 % pod pragom tveganja revščine). Večje razlike med ženskami in moškimi se kažejo že pri starosti 60 let ali več.

Ustrahovane

  • Ustrahovana oseba, občuti strah kot temeljno čustvo,
  • ustrahovanje je oblika vedenja, s katerim ta, ki ustrahuje, želi drugega spraviti v položaj, kjer bi se počutil manj močnega z namenom da bi drugega podredil, bi lažje uveljavil tisto, kar od drugega zahteva.
  • ustrahovanje ima mnogo oblik, ki lahko vodi do groženj, s katerimi najbolj grobo zahteva svoje,
  • ker je ustrahovanje kot družbeni vzvod ohranjanja moči peščice nad večino temeljni vidik obstoja naše in mnogih preteklih kultur, ustrahovana oseba svoj občutek strahu, ki ga čuti ob izpostavljenosti določenim vedenjem drugega, preprosto zapostavi,
  • ravno to, da posameznica začne resno obravnavati svoja občutja, privede do ‘sprevidenja’ in odločanja, kaj si bo dopuščala in česa ne.
Grafit v Ljubljani, Foto: Tanja Šket Bele

Izkoriščane

  • Oseba, ki je izkoriščena, daje več kot prejema, če pa so prisotni elementi prisile, celo daje nekaj, kar sproža občutke slabe vesti (prisile so notranje, ko je prisoten občutek, da ni druge možnosti za rešitev določenega problema, kot da se prisili narediti nekaj, česar sicer ne bi ali zunanje, ko si npr. rojen v patriarhalno družbo, kjer se moraš držati pravil, četudi na račun lastnega, svobodnega odločanja),
  • izkoriščana oseba daje lahko v obliki časa, ki ga namenja drugemu, dela, ki ga vlaga v skupno, raznih uslug, največkrat spolnih, lahko tudi materialnih,
  • prevladujoč občutek izkoriščanosti je nemoč, obup.

Pretepene

Najmanj 20 odstotkov žensk je žrtev fizičnih ali psihičnih zlorab. V Ameriki naj bi bila vsakih 15 sekund pretepena ena ženska, vsako leto pa je posiljenih okoli 700.000 žensk in deklet. V Sloveniji je vsaka četrta ženska žrtev nasilja in vsaka sedma posiljena.

Upoštevati moramo, da je število znanih oziroma prijavljenih incidentov nižje od dejanskega števila. Žrtve nasilja storilcev ne prijavijo, temveč o tem molčijo in vztrajajo v nasilnem odnosu, ker doživljajo občutke sramu, krivde ali strahu in družbene pritiske do nezaupanja v državne institucije. Velikokrat se žrtve tudi bojijo življenja brez partnerja, ker jim je ta med zlorabo popolnoma uničil samopodobo, nasilen odnos pa je edino, kar žrtve poznajo, zato ga lahko vidijo kot nekaj varnega in domačega. Zanje je strah, da bi ostale same, hujši od partnerjevega nasilja.

V trenutni situaciji s korona virusom se veliko žensk nima kam umakniti pred svojim povzročiteljem nasilja. V Veliki Britaniji se je število umorov in primerov nasilja doma v obdobju karanten oz. izolacij v le treh tednih podvojilo. Klici na telefonske linije za pomoč pred domačim nasiljem so narasli za 49 odstotkov.

Umorjene

Velikokrat fizično nasilje ne ostane ”le” pri pretepanju žrtve, ampak se konča z umorom. Veliko žensk partnerja, ki jim grozi z umorom, ne vzame resno, ker ne verjamejo, da bi jih bil partner res sposoben umoriti. Žal pa mnogokrat ne ostane le pri besedah. Več kot 80% umorjenih žensk je žrtev svojega partnerja. Ti umori običajno niso spontani ali naključni, temveč se izkažejo kot vrhunec predhodnega nasilja. Intimno-partnerski umori so namreč »napovedana« kazniva dejanja, večinoma s predhodnimi grožnjami, zalezovanjem in zgodovino intimno-partnerskega nasilja in, nasprotno od predsodkov, niso navadno posledica trenutnega besa ali »izbruha strasti« pri drugače nenasilnem moškem. Povod za umor partnerke je v veliko primerih strah pred zapustitvijo ali dejanska zapustitev partnerja. Moški pogosto zalezujejo, umorijo ali poskušajo umoriti partnerke, ki so jih zapustile, ženske pa to naredijo bistveno redkeje. V primerih, ko so žrtve moški in storilke ženske, pa je takšen vzrok bistveno redkejši, saj žensko morilsko vedenje pogosto sproži reakcija na dolgoletno tiranijo in nasilje, ki ji ga je povzročal moški.

Stop diktaturi patriarhata!

Patriarhat je družbeni sistem, v katerem imajo moški primarno moč in prevladujejo v vlogah političnega vodstva in moralne avtoritete. Lastniki socialnih privilegijev in nadzorniki lastnine na področju družine so očetje ali očetovske figure, katere imajo oblast nad ženskami in otroki. V nekaterih družbah obstajajo tudi patriarlineriarne ureditve, ki omogočajo, da lastnino in lastništvo podeduje moški rod.

Tudi če patriarhizem ni izrecno določen v skladu z ustavami in zakoni, pa ga v praksi poznajo skoraj vse družbe skozi zgodovino in tudi danes.

Izvor besede Patriarh (grško: πατήρ [pater] = oče, očak; ἄρχων [arhon] = vladar, poglavar), je naziv in tudi hierarhični  položaj v mnogih verskih skupnostih in dobesedno pomeni vladavino očeta, oziramo vodje »rase« patriarhovega rodu.

Patriarhat, kot družbeni sistem, v katerih imajo oblast predvsem odrasli moški, omogoča da lahko moški izkoriščajo ženske ter spreminjajo in definirajo njihove vloge, ki naj bi ustrezale različnim patriarhalnim režimom po svetu s pomočjo nadzora družboslovnih in humanističnih vlog, ki v različnih patriarhalnih režimih opredeljujejo materinstvo in seveda, vlogo žensk tako, da ustreza njihovemu sistemu.

Patriarhat kot socialno konstrukcijo, je mogoče preseči s kulturno premestitvijo na način, da se spremeni kulturni koncept družbe ter družbenopolitični in ekonomski mehanizem, ki bo vplival in spremenil patriarhalno kulturo.

Aktivizem zoper patriarhat uporablja različne izraze, ki opozarjajo na sistem prevlade moških (npr.: moški šovinizem) in s tem ozavešča družbo o t.i. samoumevni spolni hierarhiji ter zahteva boljši družbeni sistem, kot je sistema patriarhata, v katerega žal še vedno verjamejo moški (in ženske), ki so bili v njem in iz njega vzgojeni.

Preberite tudi:

Istanbulska konvencija stopila v veljavo s 1. avgustom

Ljubljana, 25. 7. 2014 IZJAVA ZA JAVNOST DRUŠTVA SOS TELEFON Istanbulska konvencija bo stopila v veljavo 1. avgusta

18

Akcija “Stopnice”

Vsaka 5. ženska Belgija: 44,3 umorov se zgodi v družini; Brazilija: 70% vseh umorjenih žensk ubijejo njihovi (

18

30. 6. 2021 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1H)

Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1H), ki ga je sprejel Državni zbor

8

Pozitivna komunikacija

Vsi poznamo rek: "Lepa beseda lepo mesto najde." S poznavanjem veščin pozitivnega k

8

Kampanja ZNAMENJA

Plakat, katerega namen naj bi bil opozarjati na porast nasilja v obdobju pandemije je sporožil

8

ZNAMENJA

V sodelovanju nevladnih organizaciji Društvo Ženska svetovalnica, Društvo za nenasilno ko

8

Oblike nasilja in kako jih prepoznati

Namen delavnice je boljše prepoznavanje nasilja, saj se izkazuje, da ljudje

8

Pogovor o gibanju “Nisi sama”

Igralka Zvezdana Mlakar se v svoji pogovorni oddaji tokrat pogovarja z igralko Ivo Babić, ki

8

Intervju z dr. Vlasto Jalušič

Vabljeni k poslušanju intervjuja doktorice Vlaste Jalušič, raziskovalke in znanstvene svetnice

8

Poenostavljena vloga za uveljavljanje pravice do varstvenega dodatka

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je poenostavilo Vlogo za u

8

Znak, s katerim lahko nakažete, da doživljate nasilje v družini

"Reagiraj! - nisi sama, nisi sam" je pilotni projekt študentk in študentov Pedagoške fakultete Un

8

Komentarji so zaprti.