Danes je 25. november Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami kar ni “zasebna stvar”, ampak kršitev človekovih pravic.
Jedro nasilja je premoč, nadzor in nadvlada.
Gre za vzorec vedenj, s katerimi povzročitelj postopno omejuje svobodo druge osebe, jo straši in si jo podredi.
To se lahko kaže kot:
• psihično nasilje (poniževanje, zastraševanje, grožnje, izolacija),
• fizično nasilje (grožnja z udarcem, porivanje, razbijanje),
• spolno nasilje (prisila, prisiljevanje v spolne stike),
• ekonomsko nasilje (odvzem denarja, onemogočanje dela),
• digitalno nasilje in zalezovanje (nadzor telefona, sledenje lokaciji, nameščanje aplikacij za sledenje).
Pomembno: odgovornost je vedno na povzročitelju nasilja.
Ljubosumni izbruhi, “slab dan” ali alkohol nasilja ne opravičijo, kažejo na to, da gre za več težav hkrati.
Kako prepoznamo, da je zveza nevarna?
Ko se ponavljajo: nadzor telefona in gibanja, omejevanje stikov z družino/prijatelji, “kaznovanje” z molkom ali izbruhi, vzbujanje krivde v smislu “ti si me izzvala”, razbijanje stvari in grožnje.
Posebej nevarno je, ko partner grozi z nasiljem ali samomorom, uporablja orožje ali krši prepoved približevanja; obdobje razhoda je pogosto najnevarnejše.
Kaj lahko storimo?
Če je divja nasilje, pokličemo 113.
V vseh drugih primerih pomagata miren pogovor z žensko, ki nasilje doživlja in ji lahko rečemo; “Verjamem ti. Nisi kriva. Si trenutno varna?”, varnostni načrt, ki vsebuje krizno torba, varno shranjene dokaze in povezanost s strokovno pomočjo.
Kam po pomoč?
113 Policija ob akutnem nasilju
Ženska svetovalnica – psihosocialna pomoč: 040 359 909, zenska@svetovalnica.org
Krizni center (24/7, tajna lokacija v Ljubljani): 031 233 211



Telefon kriznega centra vam je na razpolago vse dni v tednu, 24 ur:


