Generalna skupščina ZN (United Nations General Assembly) je 22. decembra 2015 sprejela Resolucijo 70/212, ki 11. februar obeležuje Mednarodni dan žensk in deklet in znanosti.

Sprejeta resolucija vključuje:

zavedanje, da bosta enakost spolov in krepitev vloge žensk in dekletbistveno prispevali k napredku pri doseganju vseh ciljev do leta 2030, ki so opredeljeni v resoluciji 70/1 „Preoblikovanje našega sveta: Agenda 2030 za trajnostni razvoj”, v kateri je sprejet celovit, daljnosežen in na ljudi usmerjen nabor univerzalnih in trajnostnih ciljev,
zavedanje, da so ženske, ki predstavljajo polovico svetovnega prebivalstva, še vedno izključene iz polnega sodelovanja v gospodarstvu,
potrditev, da imajo ženske ključno vlogo pri doseganju trajnostnega razvoja in zavezo zagotoviti njihovo polno in učinkovito sodelovanje v politikah, programih in odločanju na vseh ravneh trajnostnega razvoja,
spoznanje, da imajo ženske in dekleta odločilno vlogo v znanosti in tehnološki skupnosti in da je potrebno njihovo sodelovanje okrepiti,
priznavanje pomembnega prispevka znanstvene in tehnološke skupnosti k trajnostnemu razvoju ter spodbujanju krepitve vloge, sodelovanja in prispevka žensk in deklet v znanosti, tehnologiji in inovacijah,
odobravanje prizadevanj za enakost spolov in opolnomočenje žensk vseh organizacijah, ki so pomembne pri podpori ženskim znanstvenicam v obliki podpore ženskam in deklicam pri dostopu in sodelovanju v znanosti, tehnologiji, inženirstvu in matematičnemu izobraževanju, usposabljanju in raziskovalni dejavnosti na vseh ravneh, in tako določi:

Poleg določitve 11. februarja, kot mednarodnega dneva žensk in deklet v znanosti, resolucija poziva vse države članice in druge mednarodne in regionalne organizacije, zasebni sektor in akademske kroge, pa tudi civilno družbo, vključno z nevladnimi organizacijami in posamezniki, da ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti na ustrezen način, vključno z izobraževanjem in ozaveščanjem javnosti (v dejavnosti),

spodbujajo polno in enakopravno udeležbo žensk in deklet v izobraževanju, usposabljanju, zaposlovanju in procesih odločanja v znanosti,
odpravijo vso diskriminacijo žensk, tudi na področju izobraževanja in zaposlitve,
premagajo pravne, ekonomske, socialne in kulturne ovire tudi z: :
- spodbujanjem razvoja politik znanstvenega izobraževanja in programiranja, vključno s šolskimi učnimi načrti, tako kot je primerno za spodbujanje večjega sodelovanja žensk in deklet,
- spodbujanjem poklicnega razvoja žensk v znanosti ter
- prepoznavanjem dosežkov žensk v znanosti.
sodelujejo pri implementaciji mednarodnega dne žensk in deklet v znanosti z organizacijami, ki promovirajo ženske in dekleta v znanosti.

Še veliko nezavedne diskriminacije žensk in deklet v znanosti

»Še vedno pa je na vodilnih položajih v znanosti premalo znanstvenic. Četudi je število doktorandk skoraj izenačeno s število doktorandov, se v akademski karieri delež žensk zniža na okoli 17 odstotkov.«

(vir: gov.si): https://www.gov.si/novice/2020-02-10-se-veliko-nezavedne-diskriminacije-zensk-in-deklet-v-znanosti/

Enakost žensk in moških

Enakost žensk in moških je zakonsko urejena, vendar se ta žal v praksi še ne izvaja v zadovoljivi meri.

Ženske v družbi, kljub sprejeti zakonodaji, tudi na mednarodnih ravneh, ne razpolagajo z enakimi možnostmi, tako v javnih, kot tudi zasebnih sferah življenja.

Kljub temu, da se Slovenija uvršča na visoko mesto glede na nekatere indekse enakosti žensk in moških, enakosti žensk in moških kot družba še nismo dosegli.

Neenakost žensk je močno zakoreninjena v družbeno priučenih vlogah žensk, ki v veliko večji meri kot moški, prevzemajo skrb za vzgojo in nego otrok ter drugih družinskih članov.

Skrbstvena vloga žensk, ki jih prevzemajo v zasebnem življenju, družbeno ni ovrednotena, priznana in ženska za to delo ne dobi niti plačila niti priznane delovne dobe, ki bi ji omogočala prejemanje pokojnine iz naslova dela in dostojno starost.

Ženske so tako zaradi diskriminacije, neenakih možnostih in s strani družbe, pričakovanih skrbstvenih vlog (otroci, starejši družinski člani) na trgu dela v manj ugodnem položaju, kar jih pogosto postavlja v odnosnost od “hranitelja družine” in močno povečuje tudi dejavnik tveganja za nasilje in revščino.

Kaj lahko storimo, za (večjo) enakopravnost žensk

Zakonodaja, ki spodbuja enakost žensk in moških in spoštovanje človekovih pravic ter tudi sankcionira slabšo obravnavo zaradi spola še vedno dovoljuje določeno stopnjo neenakosti:

” Zakon o enakih možnostih žensk in moških v 7. členu določa, da je “neuravnotežena zastopanost spolov podana, če je zastopanost enega spola na posameznem področju družbenega življenja ali njegovem delu nižja od 40%.”, kar v praksi pomeni, da delodajalec lahko, tudi tam, kjer je dovolj interesa in žensk kandidatk za opravljanje določenega dela (npr.: raziskovalna dejavnost, javna uprava, ipd.), zaposluje več moških kot žensk. Vse to lahko daje zgled tudi zasebnemu sektorju, ki jim žal še vedno zelo pogosto, sledi.