Mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami 25.11.-10.12.

ZDRUŽITE SE! Aktivizem za konec nasilja nad ženskami in dekleti!

Ilustrirana animacija

Na mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami oranžna barva predstavlja svetlejšo prihodnost brez nasilja nad ženskami in dekleti.

Pred petimi leti je gibanje #MeToo, ki ga je leta 2006 ustanovila aktivistka Tarana Burke, eksplodiralo in sprožilo globalno mobilizacijo, kar je ustvarilo trenutek nujnosti pri preprečevanju in odzivanju na nasilje nad ženskami in dekleti.

Od takrat sta se po zaslugi neusmiljenega dela lokalnih aktivistov, zagovornikov človekovih pravic žensk in zagovornikov preživelih po vsem svetu ustvarila osveščenost in zagon brez primere za preprečevanje in odpravo nasilja nad ženskami in dekleti.

Hkrati je prišlo do porasta gibanj proti pravicam, vključno s protifeminističnimi skupinami, kar je povzročilo krčenje prostora za civilno družbo, odpor proti organizacijam za pravice žensk in porast napadov na zagovornice človekovih pravic in aktivistke.

Podpora in vlaganje v močne, avtonomne organizacije za pravice žensk in feministična gibanja je ključnega pomena za končanje nasilja nad ženskami in dekleti.

Zato je ta tema 2022 UNITE! Aktivizem za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti .

Ilustracija žensk, združenih v demonstraciji

FOTO: UN Women

Pridružite se našim 16 dnevom aktivizma

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami bo zaznamoval začetek kampanje UNiTE (25. november – 10. december) – pobuda 16 dni aktivizma, ki se zaključi na dan, ko obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic (10. december).

Ta kampanja, ki jo od leta 2008 vodita generalni sekretar ZN in UN Women, je namenjena preprečevanju in odpravljanju nasilja nad ženskami in dekleti po vsem svetu ter poziva k globalnemu ukrepanju za povečanje ozaveščenosti, spodbujanje zagovorništva in ustvarjanje priložnosti za razprave o izzivih in rešitvah.

Letošnja akcija UNiTE! Cilj aktivizma za konec nasilja nad ženskami in dekleti bo mobilizirati vso družbo, da postane aktivistka za preprečevanje nasilja nad ženskami, da bo solidarna z aktivistkami za pravice žensk in da bo podprla feministična gibanja po vsem svetu, da se uprejo krčenju pravic žensk in klicu. za svet brez nasilja nad ženskami.

Med njenimi dejavnostmi je uradni dogodek ZN, ki bo potekal v sredo, 23. novembra (od 10.00 do 11.30 po srednjeevropskem času). Dogodek lahko spremljate na spletu prek Youtube kanala UN Women ali spletne televizije ZN .

Pridružite se akciji!

Teh 16 dni sodelujte! Od krepitve glasov preživelih in aktivistov do podpore ženskim organizacijam, vsi lahko delujemo za opolnomočenje preživelih ter zmanjšanje in preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti. Delite naše gradivo prek svojih računov v družabnih medijih.

URADNA SPLETNA STRAN AKCIJE

Zakaj moramo odpraviti nasilje nad ženskami

Nasilje nad ženskami in dekleti (VAWG) je ena najbolj razširjenih, vztrajnih in uničujočih kršitev človekovih pravic v današnjem svetu, o kateri se večinoma ne poroča zaradi nekaznovanosti, molka, stigme in sramote, ki jo obkrožajo.

Na splošno se kaže v fizični, spolni in psihološki obliki, ki zajema:

  • nasilje s strani intimnega partnerja (pretepanje, psihična zloraba, posilstvo v zakonu, femicid);
  • spolno nasilje in nadlegovanje (posilstvo, prisilna spolna dejanja, nezaželena spolna dejanja, spolna zloraba otrok, prisilna poroka, ulično nadlegovanje, zalezovanje, kibernetsko nadlegovanje);
  • trgovina z ljudmi (suženjstvo, spolno izkoriščanje);
  • pohabljanje ženskih spolnih organov; in
  • otroška poroka.

Za nadaljnjo pojasnitev, Deklaracija o odpravi nasilja nad ženskami , ki jo je izdala Generalna skupščina ZN leta 1993, opredeljuje nasilje nad ženskami kot »vsako dejanje nasilja na podlagi spola, ki povzroči ali bi lahko povzročilo fizično, spolno ali psihične poškodbe ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s takšnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ne glede na to, ali se dogaja v javnem ali zasebnem življenju.

Škodljive posledice VAWG na psihološko, spolno in reproduktivno zdravje prizadenejo ženske v vseh obdobjih njihovega življenja. Na primer, zgodnje prikrajšanosti pri izobraževanju ne predstavljajo le glavne ovire za splošno šolanje in pravico deklet do izobraževanja; na koncu so krivi tudi za omejevanje dostopa do visokošolskega izobraževanja in celo za omejene možnosti žensk na trgu dela.

Medtem ko se nasilje na podlagi spola lahko zgodi komurkoli in kjer koli, so nekatere ženske in dekleta še posebej ranljive – na primer mlada dekleta in starejše ženske, ženske, ki se identificirajo kot lezbijke, biseksualne, transspolne ali interspolne osebe, migrantke in begunke, domorodke in etnične manjšine. , ali ženske in dekleta, ki živijo z virusom HIV in invalidi, ter tiste, ki živijo v humanitarnih krizah.

Nasilje nad ženskami je še naprej ovira za doseganje enakosti, razvoja, miru in tudi za uresničevanje človekovih pravic žensk in deklet. Skratka, obljube ciljev trajnostnega razvoja (SDG) – nikogar ne bomo pustili ob strani – ni mogoče izpolniti, ne da bi odpravili nasilje nad ženskami in dekleti.

Ilustracija


Mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami v RS

V času med 25. novembrom in 10. decembrom potekajo mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. V teh dneh bomo policisti in policistke poleg rednega dela še dodatno pozornost namenjali osveščanju javnosti o tej problematiki ter različnim preventivnim aktivnostim.

Nasilje1 2

Videoklip 

Nasilje v družini pomeni premoč storilca nad žrtvijo

Nasilje v družini se pojavlja v različnih oblikah in ga je včasih težko prepoznati.

Najpogosteje se začne s psihičnim nasiljem, ki ga žrtev začetka pogosto niti ne doživlja kot nasilje. Sem štejemo ljubosumje, zalezovanje, žaljenje, prepiranje, poniževanje, kričanje, zmerjanje ipd. Storilec spretno manipulira z žrtvijo in izkazuje svojo prevlado nad njo. Žrtev tako postopoma izolira od njene družbene mreže, družine, prijateljev in tako žrtev ostane sama s storilcem, od koder sama težko najde izhod.

Psihičnemu nasilju pogosto sledi fizično nasilje, pa tudi spolno in ekonomsko. Nasilje v družini je včasih zunanjemu opazovalcu težko vidno, saj se dogaja med štirimi stenami, v prostorih, kjer naj bi se vsi posamezniki počutili varne, ljubljene, sprejete.

pisma

Posledice nasilja v družini niso vedno vidne, so pa hude

Posledice nasilja niso vedno vidne na telesu žrtve, se pa gotovo kažejo na psihičnem področju. Zaradi fizičnega nasilja morajo žrtve pogosto poiskati zdravniško pomoč, poškodbe pa so lahko doživljenjske in nepopravljive. Na psihičnem področju se lahko pri žrtvi kaže kot posttravmatska stresna motnja, motnje spomina, depresija, anksioznost, nizka ali negativna samopodoba, pa tudi težave z vzpostavljanjem odnosov.

Nasilje v družini ne prizadene samo neposrednih žrtev, temveč tudi priče, ki so najpogosteje otroci. Čeprav otroci morda niso izkusili nobenega neposrednega (fizično) nasilnega dogodka, pa so vseeno slišali prepire med staršema, razbit inventar ali poškodbe pri staršu. Tudi to na otrocih pušča hude in nepopravljive posledice, zato so otroci žrtve, tudi če so zgolj prisotni ob nasilju.

glasba

Za žrtev je iskanje pomoči izredno težko – pomagajte in prijavite nasilje

Zaradi izolacije, sramu, stigme, sramote, strahu zaradi groženj povzročitelja ali socialne in ekonomske odvisnosti od storilca žrtve pogosto težko same poiščejo pomoč. Odhod od nasilnega partnerja je dolgotrajen in naporen proces in veliko žrtev tega ne zmore.

Ko žrtev sprejme odločitev, da bo zapustila nasilnega partnerja in si na novo oblikovala življenje, tega ne zmore sama, brez pomoči družine in prijateljev. Morda žrtev za odhod od partnerja nima dovolj poguma in moči, boji se reakcije storilca, boji se za svoje otroke.

Dnevi boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini so pravzaprav namenjeni opogumljanju vseh vas, ki veste, da so vaši znanci, prijatelji ali sorodniki žrtve nasilja v družini, da v njihovem imenu podate prijavo in tako žrtvi pomagate, da se reši iz oklepa nasilnega odnosa in varno zaživi. Varno življenje je pravica vseh ljudi.

otroska slika

Ne spreglej. Prijavi nasilje v družini, pokliči na 113!

Policija bo vsako prijavo nasilja v družini obravnavala skrbno in strokovno.

Da lahko pomagamo žrtvam nasilja v družini, potrebujemo vašo prijavo, ki jo lahko tako žrtve kot vsi ljudje, ki izvejo za nasilje v družini, podajo na najbližji policijski postaji ali na telefonski številki 113.

Še posebej k prijavi nasilja v družini spodbujamo delavce v šolah, delodajalce, zdravstvene in druge delavce, ki pri svojem delu zaznajo, da je otrok ali odrasla oseba žrtev nasilja in ne zna ali zmore sama poiskati pomoči.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami

 

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ki ga obeležujemo 25. novembra 2022, Sekcija za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Socialne zbornice Slovenije, opozarja na ničelno toleranco do vseh vrst nasilja.

 
 Več o stališču Sekcije za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji lahko preberete v spodnji izjavi za javnost.
 
 
 

Mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami

Ob 25. novembru, svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, na Mestni občini Ljubljana predstavljamo TikTok kampanjo, katere cilj je ozaveščanje o zalezovanju in kako ravnati v primeru zalezovanja, s katero želimo doseči predvsem mlajšo populacijo.

25. november je svetovni dan boja proti nasilju nad ženskami. Ta dan se začenja 16 dni svetovne kampanje za človekove pravice žensk, ki se zaključi 10. decembra, na mednarodni dan človekovih pravic. V teh dneh bodo tudi letos potekale različne aktivnosti, s katerimi bomo ozaveščali o nesprejemljivosti nasilja.

Nasilje nad ženskami je še vedno pereč problem, zato na Mestni občini Ljubljana že vrsto let podpiramo prizadevanja nevladnih organizacij, ki bistveno pripomorejo k ozaveščanju ter prepoznavanju in zmanjševanju nasilja nad ženskami. Preko javnih razpisov sofinanciramo raznolike programe, ki so namenjeni tako ženskam in otrokom, žrtvam nasilja (npr. varne namestitve, svetovalnice) kot tudi povzročiteljem nasilja (delavnice) ter se aktivno vključujemo v različne aktivnosti ozaveščanja.

Osrednja letošnja tema: zalezovanje

Letos v sodelovanju z nevladnimi organizacijami posebno pozornost namenjamo ozaveščanju o zalezovanju in postopkih ravnanja v primeru zalezovanja.

Kaj je zalezovanje?

Zalezovanje označuje neželene, ponavljajoče vdore oz. vmešavanje ene osebe v življenje druge osebe. Z zalezovanjem se storilec žrtvi približa, prestopa njene meje, jo stalno opominja, da je prisoten in da je prepuščena njemu, ter jo tako omejuje in nadzira.
Pripravili smo TikTok kampanjo, v okviru katere smo posneli serijo kratkih ozaveščevalnih filmov o tej temi.
Več o zalezovanju si lahko preberete na spletni strani Društva za nenasilno komunikacijo, s katerim smo sodelovali pri pripravi kampanje, ozaveščevalne filme pa bomo predvajali na TikTok strani Mestne občine Ljubljana.

Kam po pomoč v primeru nasilja?

Pomembno je, da vemo, da nismo sami in da sta na voljo podpora in pomoč.

  • Potencialne žrtve imejte ob sebi vedno telefon z nujnimi številkami.
  • Ob nasilju se poskusite umaknite v prostor, kjer ni nevarnih predmetov (ne v kuhinjo!).
  • Ob neposredni ogroženosti pokličite 113.
  • Pokličite v krizni center (031 233 211), če je zaradi ogroženosti potreben takojšen umik na varno.
  • Kontaktirajte nevladne organizacije, ki so vam preko telefona in spleta na voljo tudi v času epidemije.
  • V kolikor ne morete govoriti po telefonu, pišite – lahko po elektronski pošti, sms ali s pomočjo drugih komunikacijskih orodij (Viber, Whatsapp ...).
  • V vsakem primeru je dobro upoštevati varnostna priporočila, ki jih lahko najdete na spletnih straneh nevladnih organizacij.
  • Na spletni strani policije so navedene informacije o postopku na policiji v primerih nasilja v družini.

Apel povzročiteljem nasilja: Ob prvih znakih, KO bi lahko ogrozili druge ali sebe, odidite iz prostora.

Poziv meščankam in meščanom

Bodite pozorni na morebitne izbruhe nasilja v svojem okolju. V kolikor v svojem okolju zaznate nasilje, o tem brez oklevanja obvestite policijo na številko za klic v sili 113 oziroma anonimno številko policije 080 1200 in/ali pokličite katero izmed nevladnih organizacij, kjer boste prejeli informacije, navodila in strokovno vodstvo za pomoč žrtvam nasilja (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov).

Krizne/varne namestitve:

Krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja Društva Ženska svetovalnica je dosegljiv 24 ur dnevno, vse dni v tednu, na telefonski številki 031 233 211.

Zatočišči za ženske in otroke, žrtve nasilja Društva SOS telefon: klic na 080 11 55

Varni hiši Društva za nenasilno komunikacijo: klic na 031 736 726 (ponedeljek, sreda in petek od 8.00 do 19.00, torek in četrtek od 8.00 do 16.00)
E-naslov: vh.dnk@siol.net

Psihosocialno svetovanje in podpora:

Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja

Telefon: 24/7 na brezplačnem SOS telefonu: 080 11 55
vsak delovni dan od 9.00 do 15.00 na telefonski številki: 031 699 333
Elektronski naslov: drustvo-sos@drustvo-sos.si

Društvo za nenasilno komunikacijo

Telefon: vsak delovni dan od 8.00 do 16.00 na telefonskih številkah: 01 4344 822 in 031 770 120.
Elektronski naslov: info@drustvo-dnk.si

Društvo Ženska svetovalnica

Telefon: vsak delovni dan od 9.00 do 18.00 na telefonskih številkah: 01 25 11 602 in 040 359 909.
Elektronski naslov: zenska@svetovalnica.org

Združenje za MOČ - Celostna psihosocialna pomoč žrtvam spolnega nasilja in drugih oblik nasilja

Telefon: vsak delovni dan od 8.00 do 16.00 na telefonski številki: 041 204 949 ali 080 28 80.
Elektronski naslov: info@zamoc.si
Facebook stran @SkupajZaMoc.

Beli obroč Slovenije, Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj

Telefon: vsak delovni dan od 8.00 do 16.00 na telefonski številki: 040 772 276
Elektronski naslov: beliobroc@gmail.com

Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok

(svetovanje, namenjeno otrokom, mladostnikom, staršem, strokovnim in dežurnim delavcem)
Telefon: od 9.00-18.00 na telefonski številki: 031 665 266
Elektronski naslov: svetovanje@luninavila.si

Društvo ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi

(svetovanje in varne namestitve v primeru trgovine z ljudmi)
Telefon: vsak delovni dan od 9.00 do 13.00 na telefonski številki: 080 17 22
Elektronski naslov: info@drustvo-kljuc.si

 

Med 25. novembrom in 10. decembrom obeležujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami in deklicami. Odgovornost vsakega posameznika izmed nas je, da z besedami in vedenjem izražamo ničelno toleranco do nasilja. Če v svojem okolju zaznate, da je nekdo žrtev nasilja, nasilje prijavite vi, saj morda sam tega ne zmore.

V kolikor ste sami žrtev nasilja ali ste v svojem okolju zaznali, da se nad nekom nasilje izvaja, kontaktirajte

Policijo: 113 ali 080 12 00 (anonimna številka)

Center za socialno delo: https://www.csd-slovenije.si/

IZJAVA ZA JAVNOST 2022

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami in deklicami, ki ga obeležujemo 25. novembra, varuh človekovih pravic Peter Svetina rešitev za premike na tem področju med drugim vidi v povečanem usmerjanju v izobraževanju otrok in mladih. »Mnogi otroci in mladi živijo v okoljih, kjer je dojemanje nasilja še vedno zavito v mizogine šale in v vsakodnevni komunikaciji še vedno najdejo mesto grobe besede. Okolje mnogih mladih je tudi svetovni splet, kjer so podobe nemalokrat popačene in škodljive za razvoj, splet pa je lahko tudi polje različnih zlorab. Spoštovanje dostojanstva človeka je osnova vseh človekovih pravic in to je lahko tudi nulta točka ozaveščanja o nasilju nad ženskam in deklicami,« poudarja varuh Svetina.

Varuh je prepričan, da je nasilje nad ženskami in deklicami mogoče zajeziti samo s trajnim procesom opolnomočanja žensk in deklet ter z izobraževanjem fantov in moških o odnosu do deklet in žensk. »Zgledi, ki jih dajemo mlajši generaciji, oblikujejo njihov način razmišljanja o spolu, spoštovanju in človekovih pravicah. Pogovore o vlogah v družbi je nujno začeti že zgodaj in pri tem opozarjati na stereotipe. Spodbujati je treba kulturo sprejemanja in sporočati mladim, da je v redu biti drugačen,« poudarja varuh. Z mladimi se je treba odkrito pogovarjati o soglasju v odnosih in odgovornosti in jih poslušati, kaj imajo povedati o svojem doživljanju sveta. »Dejstvo je, da v določenem obdobju vpliv na prepričanja prevzamejo vrstniki ali idoli, zato je nujno, da so vsi opremljeni z informacijami, ki krepijo integriteto deklet in fantov ter sporočajo, da nasilje 'ni kul',« poudarja varuh Svetina.

Ključno za preprečevanje in naslavljanje nasilja je seveda tudi podpora žrtvam v postopkih in stalno usposabljanje zaposlenih v pristojnih organih, ki se srečujejo z nasiljem. Nepogrešljiva pri preprečevanju nasilja ali sanaciji njegovih posledic je vloga različnih ustanov, nevladnih organizacij, posameznic in posameznikov, ki žrtve v njihovih stiskah ne puščajo samih. Zato varuh od odgovornih v državi pričakuje zagotovitev ustreznih pogojev za delo teh ustanov in organizacij, da lahko pomagajo pomoči potrebnim. Odgovorne tudi spodbuja, da skladno s priporočili GREVIO izdelajo protokole za ustrezen institucionalni odziv in usmerjajo prizadevanja v usposabljanja. »Nujno je oblikovati strategije za preprečevanje in naslavljanje nasilja nad ženskami, te pa morajo temeljiti na ustrezno zbranih podatkih o razširjenosti nasilja in vzrokih zanj,« je jasen varuh.

Na mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami je v Ljubljani potekala Nacionalna konferenca o preprečevanju in odzivanju na nasilje nad ženskami v Sloveniji.

Ministrici za notranje zadeve in za pravosodje, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predstavnice nevladnih organizacij Društvo SOS telefon, PIC in Društvo za nenasilno komunikacijo. Stojijo pred panoji.
Ministrici za notranje zadeve in za pravosodje, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predstavnice nevladnih organizacij Društvo SOS telefon, PIC in Društvo za nenasilno komunikacijo | Avtor Ministrstvo za notranje zadeve

Konferenco so organizirala ministrstva za notranje zadeve, za pravosodje, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter nevladne organizacije Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, Društvo za nenasilno komunikacijo in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja. Nasilje in z njim žal vedno bolj pogost femicid, torej umor žensk, je velik in večplasten družbeni problem. Tako ga moramo tudi obravnavati – večplastno, z vseh vidikov in v sodelovanju med ministrstvi in nevladnimi organizacijami s tega področja.

Ministri in predstavnice nevladnih organizacij so pred začetkom konference v Cankarjevem domu podali izjavo za javnost.

Kot je povedala ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar, je femicid tisto kaznivo dejanje, zaradi katerega ženske največkrat izgubijo življenje. Tudi v Sloveniji je dom najbolj nevaren kraj zanje. »Raziskave kažejo, da kar v dveh tretjinah primerov kaznivo dejanje oziroma nasilje v družini, nasilje nad ženskami, ni bilo prijavljeno. V tretjini femicidov pa je storilec, torej nasilnež, kršil prepoved približevanja.« V Ministrstvu za notranje zadeve smo si zadali smo si dva cilja: »Prvi cilj je krepitev ničelne tolerance v družbi, politiki in tudi v medijih do nasilja v družini, nad ženskami in krepitev zaupanja v državne inštitucije. Zato da spodbudimo žrtve, da spodbudimo vse, ki imajo informacije, da se dogaja nasilje nad ženskami ali v družini, da ga prijavijo. Drugi cilj je krepitev učinkovitosti ukrepanja, da zaščitimo žrtev, da ustrezno ukrepamo zoper storilca in da žrtvi povrnemo varnost, kontrolo nad lastnim življenjem in predvsem dostojanstvo,« je dejala mag. Bobnar.

Ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan je poudarila, da je vsakršno nasilje zavržno in povsem nesprejemljivo. »Nasilje nad ženskami ne more biti sprejemljivo v nobeni obliki, v nobenem kontekstu. Ni ga mogoče opravičevati, tolerirati in relativizirati. Prav tako pa je popolnoma nesprejemljivo kadarkoli s prstom kazati na žrtev, jo kakorkoli kriviti ali sokriviti za nasilje, ki se ji dogaja. Nesprejemljivo je tudi žrtev stigmatizirati v družbi ali v medijih. Mediji nosijo veliko odgovornost. Zavedati se moramo, da nasilje svojo ultimativno zmago doseže takrat, ko žrtev krivdo za nasilje v celoti ali deloma prevzame nase.« Opozorila je na pomembnost odziva institucije, ki prva stopi v stik z žrtvijo, pa tudi na odziv družbe, okolice in družine žrtve. »Kot družba se moramo vprašati, koliko nasilja potiho toleriramo, koliko ga sploh ne zaznamo, do kakšne mere si zatiskamo oči,« je izpostavila dr. Švarc Pipan.

»Čeprav so bili v zadnjih desetletjih narejeni veliki koraki naprej, še vedno živimo v družbi, kjer se dve tretjini nasilja zgodi za štirimi stenami, v zavetju doma. Opravka imamo z globoko ukoreninjenimi vzorci, ki so stari toliko, kolikor je stara pošast patriarhata. Še vedno živimo v državi, kjer se krivda pripisuje žrtvam in ne storilcem, čeprav so slednji tisti, ki bi jih moralo biti sram,« je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. »Zaposlili smo več kot 40 socialnih aktivatorjev, z današnjim dnem začenjamo akcijo za krepitev in promocijo SOS telefona in postavljamo mrežo varnih hiš, kamor bodo lahko ženske pred nasilneži ubežale in se umaknile. Zavezujemo se, da bomo naredili vse, da ustvarimo okolje, kjer bodo storilci in ne žrtve tisti, ki jih bo moralo biti sram,« je dejal. Opozoril je še, da je velik del nasilja posledica neenakosti, saj ženske prepogosto trpijo nasilje svojih partnerjev, ker so od njih ekonomsko odvisne. Minister se je zavezal tudi k nadaljnjim ukrepom v boju proti nasilju nad ženskami in dodal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo konferenca postala tradicionalna.

»Odkar v Sloveniji delujemo nevladne organizacije, je to prvič, da so svoja prizadevanja na področju preprečevanja nasilja nad ženskami združila tako predsednica državnega zbora, ministrici, minister in nevladne organizacije,« je poudarila direktorica PIC Katarina Bervar Sternad. Dovolj je bilo časa, da se od pogovorov premaknemo k dejanjem, je dejala. »Danes je priložnost, da odkrijemo vse tiste vrzeli, da ugotovimo, kakšne so vloge posameznih segmentov sistema in države, ki morajo narediti korake do tega, da bomo v resnici postali družba, v kakršni si želimo živeti. To je družba brez nasilja, v kateri ni prostora na nasilje in kjer se vsi počutimo varni, še posebej doma.«

Kot je povedala predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin, številne žrtve nasilja (samo k njim jih je lani poklicalo več kot 1100) vsak dan poročajo, da njihove pravice niso uresničevane, tako kot si želimo oziroma bi moralo biti. »Nujno je treba opozoriti na sekundarno viktimizacijo, ki jo še vedno doživljajo. Ženske še vedno ne zaupajo sistemu do te mere, da bi zahtevale svoje pravice in da bi se javno izpostavile, prepričane, da jih je država sposobna zavarovati pred nasiljem. Danes ne sme več biti vprašanje, ali znamo in ali zmoremo, vprašanje je, ali hočemo, ali smo se pripravljeni izpostaviti vsakič, ko ženske potrebujejo zaščito, ali smo pripravljeni prenehati z minimaliziranjem, opravičevanjem, ščitenjem storilcev, s prelaganjem odgovornosti na žrtve, ali smo se pripravljeni tudi osebno angažirati.« Poudarila je, da prijava ni dovolj. Treba je zagotoviti storitev po prijavi, ki bo žrtve opogumila in jim dala občutek, da zmorejo.

Dr. Jasna Podreka iz Društva SOS telefon z zaskrbljenostjo ugotavlja, »da se v Sloveniji v zadnjih letih številke femicida nekoliko, a postopoma in vztrajno povečujejo. Če smo še v preteklosti beležili od pet do sedem tovrstnih umorov letno, jih od leta 2019 konstantno beležimo osem, devet, letos smo jih zabeležili že 12. Vprašati se moramo torej, kaj gre narobe, da kljub relativno dobri sistemski ureditvi, vendarle ne uspemo zaščititi življenja žensk, tam kjer so tovrstna kazniva dejanja na nek način napovedana.« Ne smemo si zatiskati oči in misliti, da so ta dejanja posledica nekega trenutnega izbruha strasti ali nekega trenutnega ljubosumnega stanja posameznika, je poudarila. »Raziskave jasno kažejo, da k temu vodi zgodovina nasilja, nasilja, ki ga praviloma nismo želeli ali zmogli prepoznati. Ne spreglejmo kolateralnih žrtev, v prvi vrsti otrok, ki v takšnih kaznivih dejanjih praviloma ostanejo brez obeh staršev, v polovici primerov pa so celo priča takšnemu umoru,« je povedala dr. Podreka.

Za nasilje v družbi 21. stoletja ni mesta. Konferenca, kot je današnja, kaže na to, da se kot inštitucije in kot družba zavedamo problema nasilja ter smo sposobni o tem tudi javno spregovoriti in narediti korake v pravo smer.

Izjava za javnost ministrice za notranje zadeve mag. Tatjane Bobnar
Izjava za javnost ministrice za notranje zadeve mag. Tatjane Bobnar | Avtor Ministrstvo za notranje zadeve

Preberite tudi:

Vabljene na delavnico ob Mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami

Toplo vabimo na delavnico o nasilju v današnji družbi, ko se zdi, da smo nasilje že iz

18

DELAVNICA: Nasilje nad ženskami in nasilje v družini

Nasilje je pojem, o katerem v današnjem času slišimo zelo pogosto, vendar pa je kljub temu še

18

MEDNARODNI DNEVI BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI

Tudi v letošnjem letu smo v društvu izdale osveščevalno in informativno gradivo ob Mednarodnih

18

MEDNARODNI DNEVI BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI, 25.11.2018 – 10.12.2018

Društvo Ženska svetovalnica je tudi letos izdala osveščevalno gradivo ob Mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad žen

18

Ženska svetovalnica za boj proti nasilju nad ženskami

V prostorih Ženske svetovalnice vam pomagamo prepoznati nasilje in vas podpiramo pri vaši odločitvi, da

18

Spolno nadlegovanje je nedopustno

Spolno nadlegovanje se lahko zgodi vsaki ženski ne glede na starost, poklic ali etnično pripadnost. Dogaja se na a

18

Nasilje nad starejšimi je kršenje njihovih temeljnih človekovih pravic

Nasilje nad starejšimi je kršenje temeljnih človekovih pravic. Poglejte si prispevek na spodnji povezavi:

18

NAPOVEDNIK- 16 DNI AKCIJ PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI 25.11. – 10.12. 2015

NAPOVEDNIK- 16 DNI AKCIJ PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI 25.11. – 10.12. 2015 16.11.2015 LJUBLJANA 17.00 Četrtni mlad

18

MEDNARODNI DNEVI BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI

RADIO TRST A - 25. 11. 2014 Torkovo radijsko druženje, ki ga je vodil Mitja Tretjak, je bilo kot običajno polno n

18

MEDNARODNI DNEVI BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI – KAKO POISKATI POT IZ NASILJA?

Ob Mednarodnem dnevu boja proti nasilju 25. novembru vas vabimo na delavnico z naslovom

18

NAPOVEDNIK – 16 DNI AKCIJ PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI 25. 11. – 10. 12. 2014

NAPOVEDNIK 16 DNI AKCIJ PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI 25. 11. – 10. 12. 2014 Ljubljana Predstavitev kampanje »Za živ

18

UTRINKI IZ AKCIJE OB MENDARODNIH DNEVIH BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI

V soboto, dne 23.11.2013, smo izvedli informativno osveščevalno akcijo ob Mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ž

18

OBVESTILO O HUMANITARNI AKCIJI OB MEDNARODNIH DNEVIH BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI

Društvo Ženska svetovalnica, kot vsa leta delovanja doslej, pripravlja akcijo ob Mednarodnih dnevih boja proti nasilju n

18

Komentarji so zaprti.